041547721

Državno prvenstvo veteranov v plavanju

V nedeljo 17. 6. 2018 sva se z Aljošo udeležila državnega prvenstva v plavanju za veterane, ki je potekalo v Kranju, v pokritem 50 metrskem bazenu. Na to tekmo smo se intenzivno pripravljali celotno sezono. Treningi so bili naporni, z enim samim ciljem… izboljšati osebne rezultate. In se je začelo….

Na pot sva odšla že zgodaj zjutraj, Aljoša celo z skoraj nič počitka po tekmi v daljinskem plavanju na 5 km v Splitu, kjer je osvojil kaj drugega kot zlato medaljo. Teh smo se pri njem že kar preveč navadili. Pa vendar sva morala kar malo pohiteti, saj je bilo razplavanje že ob 8.00 uri, tekmovanje pa se je pričelo ob 9.00 uri, ko sem imel prvi start na 50 metrov prosto. Po dobri uri in pol vožnje sva prispela na bazenski kompleks, ki se mi je zdel veličasten. Veš tisti občutek, ko iz širokih tribun pogledaš lesketajočo vodo, ki v svoji mirnosti vabi k sebi, tisti tako opojni vonj po kloru, ki ga razume le plavalec. Vse to je obetalo dobro tekmo. In se je začelo s pozdravom sodnikom ob zvokih Golice, državno himno, vse kot se za državno prvenstvo spodobi.

Po razplavanju je bil na vrsti start na 50 metrov. Pravijo, da se po jutru dan pozna, zato sem start nestrpno čakal, kajti vedel sem, da sem dobro pripravljen in da dober rezultat ne more izstat. Vrsto stvari ti leti po glavi, ko stojiš v vrsti čakajoč, da te starter pospremi do stratnega bloka. Misli je potrebno umiriti, se zbrati in osredotočiti na cilj, to je kar najhitreje odplavati teh 50 metrov. Ni časa za taktiziranje. Tukaj greš na vse ali nič. In tako sem se stvari tudi lotil. Po znaku starterja, sem v trenutku pozabil na vse taktike, ki sem jih pred tekmo preigraval v glavi. Sedaj je šlo zares. Glavo v vodo, zavrti na polno, in čim prej na drugo stran. Rezultat… za prvo disciplino dober, eden mojih boljših. Po posvetu s trenerjem je bilo v tistih nekaj sekundah šprinta kar precej tehničnih napak, pa tudi roke so bile še zaspane. Za začetek dneva odlično in dobra motivacija za naprej.

Nato je zame sledil precej dolg odmor pred diciplino dneva; 1500 metrov. Disciplina, ki sem jo izbral prvič in vanjo polagal najvišja pričakovanja. To je razdalja, ki jo za razliko od tistih krajših, dejansko moraš odplavati »z glavo«. Če začneš prehitro te zagotovo proti koncu zmanjka, če začneš prepočasi, pa dober rezultat odpade. Na startu sem bil samozavesten in osredotočen. Nisem se oziral na okolico niti na konkurenco. Startal sem v visokem ritmu. Z dihanjem na mojo ljubšo stran sem vsakih 100 m videl svoj vmesni čas. Prvih 200 je bilo hitrih, zbal sem se da ni mogoče prehitro. Nadaljeval sem v istem ritmu brez popuščanja. Mimo 400 m sem šel rekordnem času, mimo 800 m bistveno hitreje kot pred letom v disciplini 800 m, vmes pa prehitel vso konkurenco za več kot 100 m. Pred mano je bilo še zadnjih 700 m. Plaval sem skoncentrirano, tehnično kar se da dovršeno. Ravno v trenutku ko bi lahko malenkost popustil v ritmu, sem na tribuni zagledal najglasnejšega navijača, ki me je s štoparico v roki in kazanjem preostalih dolžin glasno pospremil do cilja. Mislim, da mi plavanje taktično zelo dobro uspelo. To potrjuje tudi analiza vseh vmesnih časov in seveda končni čas. Končni povprečni tempo je bil 1.22 na 100 metrov, kar je bil hkrati tudi načrtovani tempo. S tem časom sem si prvič priplaval naslov državnega prvaka med plavalci veterani.

Sledila je še tekma na 200 m, ki mi je merilo pripravljenosti za vsako sezono. Ne glede na to, da sem tekmoval že precej utrujen in proti bistveno bolj spočitim tekmovalcem je bil rezultat zame ponovno rekorden. Na moje presenečenje sem prvo polovico dirke odplaval na nogah trenerja, še v posebno zadovoljstvo pa mi je, da sem celotno dirko odplaval rame na rame z legendarnim slovenskim plavalcem, ki me je sicer na koncu ugnal za nekaj stotink. Naslednjič mu vrnem.

Kot zadnjo disciplino sem odplaval še 100 m, kjer se je utrujenost že zelo odražala. Ne glede na to, da sem mislil da zadnjih 25 m stojim na mestu in da me vsi prehitevajo, sem na moje veliko  presenečenje stopil na tretjo stopničko, hkrati pa odplaval ponovno osebni rekord.

Čeprav sva barve kluba na tekmi zastopala le 2 člana, sva se domov vrnila s 3 zlatimi, 3 srebrnimi in 1 bronasto medaljo. Aljoša se je z najžlahtnejšo medaljo okitil na 800 metrov prosto in 200 metrov hrbtno.

Dan smo seveda zaključili ob tradicionalnem druženju, čevapih in krepilni pijači.

Robi Povšič
Подвесные потолки