Odprto zimsko veteransko prvenstvo Slovenije
v plavanju, Maribor, 12.03.2016
Naši fantje: Dušan R., Marko K., Robert P. in
učitelja plavanja Andrej in Aljoša P. so se udeležili veteranskega plavalnega
prvenstva in blesteli v mariborskem bazenu. Spodaj njihovi vtisi.
ANDREJ in ALJOŠA:
»Po dolgem času s sva se z Aljošo udeležila
bazenskega prvenstva v Sloveniji. Za Marka, Robija in Dušana pa je bil to prvi
preizkus »tekma«. Jasno je da smo bili v polnem treningu in je bilo potrebno te
občutke premestiti v tekmovalni ritem. Tokrat smo ekipno s so-plavalci
zabeležili tudi prvo štafeto za ŠD 3ŠPORT in to s stopničkami – 2. mesto v
mešani štafeti ter 3. mesto v prostem slogu 4x50m v absolutni konkurenci. Občutki
v vodi po dolgem času so bili izvrstni to se je videlo na rezultatih predvsem
na prvi odplavani disciplini 800 prosto. Povzetek: vsi zadovoljni in tekmovalni
duh nas plavalcev je bil na koncu poplačan z več kot zasluženo mariborsko
pijačo iz hmelja J «.
Aljoša
800 prosto čas 9:42.32
200 prosto čas 2:08.06
100 prosto čas 57.57
Štafeta 4×50 moški/mešano 32.04 hrbtno
Štafeta 4×50 moški/prosto 26.12
Andrej
800 prosto čas 9:36.74
200 prosto čas 2:08.10
100 prosto čas 57.17
Štafeta 4×50 moški/mešano 28.40 delfin
Štafeta 4×50 moški/prosto 25.18
DUŠAN:
»Res je, bil sem na prvi bolj resni
plavalni tekmi in to pri petdesetih. Tako rekoč led je prebit. Rezultat je na
dlani. Poti nazaj ni, k večjemu le naprej k boljšim in boljšim rezultatom ter
dosežkom. Občutki pred tekmo, ne vem kaj naj porečem, izredno
mešani, večini sotrpinov zelo dobro poznani /trema,
adrenalin, vznemirjenje pomešano z nervozo, kopica odprtih vprašanj
kako, kaj če….. a mi je res tega potrebno ipd…, vse skupaj pa se je le še
stopnjevalo po prihodu na kraj »zločina«. Velik bazen, štartni bloki
in to »uni« pravi – opremljeni z vso elektronsko mašinerijo,
osvetljena elektronska velikanska tabla za rezultate, stoli ob štartnih blokih,
košare, tribune, gneča tekmovalcev po večini
najmanj deset ali še več let mlajši, večina
bivši plavalci, vse skupaj resnično povzroči še dodatno
stresno atmosfero. Ja ni kaj, res HV brata P…… Preprosto
povedano bil sem malo presr…….jasno, da si tega nisem
dovolil navzven pokazati seveda ne v prvi vrsti trenerjema, sploh pa
ne stanovskemu kolegu Marku, ki so ga po mojem mnenju prevevali
podobni občutki, vsaj sodeč po njegovih pogostih obiskih WC-ja.…. Pričelo
se je razplavanje seveda s trenerjema na čelu, jasno v prvi špuri in seveda kot
na treningu serije po 50 s pospeševanjem in to kar 6 x ali 4x, ne vem, saj
nisem niti prešteval, ker občutek v vodi je bil fenomenalen, lahkoten in ta
pravšen. »Super«! Trenerja nas še enkrat poučita o postopku starta
– trije mali piski, en daljši, vstop na blok, zvočni poziv »na
mesta« in elektronski zvočni pisk za start – in to je
to…. seveda upajoč, da ja ne bom kaj zaj… in da mi pri
skoku ne bodo očala padla, kopalke zlezle do kolen in še bi se še kaj
našlo… napr. obrat ipd…. Naposled se je pričelo. Najprej
šprinterja Marko in Robi, odplavala sta tako hitro, da nisem uspel posneti niti
enega snemalnega kadra, ODLIČNO – no comment – rezultati povejo
vse. Tako smo se zvrstili počasi vsi po vrsti. Rekordi in medalje so
padale in nemalokrat je bilo po zvočniku pri razglasitvah ter podelitvah
slišati ŠD 3ŠPORT. Res enkratno, v čast in ponos, po zaslugi mojih odličnih
sotekmovalcev. Sam sicer nisem briljiral, res da sem dosegel svoj
osebni rekord na 100 = 1;17, vendar je bila 400 metrska preizkušnja
(6;38) tista od katere sem pričakoval več in bolje, žal se ni izšlo.
Kljub temu še vedno je zame plavanje koristen užitek, včasih lahkotno, včasih
zelo naporno in v bistvu nikoli dolgočasno, kar gre zasluga mojim sotrpinom
zlasti pa Andreju in Aljoši. Fanta hvala za vse in vidimo se v progi!«
400 prosto čas 6:38.16
100 prosto čas 1:17.34
ROBI:
»Ne glede na to da je bila to prva bazenska tekma,
neke živčnosti ni bilo. Zavedal sem se dobre pripravljenosti in prišel na tekmo
le z namenom preizkusiti nekaj novega. V prvi disciplini 50 m sem se komaj po
polovici zavedal, da sem v vodi in začel konkretno vrteti roke. Sanjski čas pod
30 s mi je dal veliko motivacijo za 400 m, kjer sem pričel mnogo prehitro in
plačal davek neizkušenosti, še vedno pa odplaval v okviru pričakovanj. Sledila
je mešana štafeta, kjer so moji sotrpini naredili veliko delo in mi olajšali v
zadnji predaji lahko delo do drugega mesta – zmaga je bila tokrat nedosegljiva.
Na 100 m se je v drugi polovici že poznala utrujenost iz predhodnih disciplin,
saj je bila druga 50-tka 7 s počasnejša. Za zadnjo štafetno disciplino je bila
motivacija na višku. Po polovici tekme smo bili v vodstvu, na koncu pa za pičle
2 s zaostali za zmagovalci – čas sanjski, tako ekipni kot osebni. Meje so
postavljene. Motivacija za naprej jih preseči ostaja, rezerve so še.«
50 prosto čas 29.42
400 prosto čas 5:36.60
100 prosto čas 1:07.02
Štafeta 4×50 moški/mešano 29.42 prosto
Štafeta 4×50 moški/prosto 29.05
MARKO:
Po 25-ih letih sem se znova udeležil tekme v
plavanju in to v najlepšem kraju Slovenije, Mariboru. Kraju, kjer sem si pred
mnogimi leti pridobil prvo plavalno znanje, še v okviru takratnega plavalnega
kluba Jeklo Branik Maribor. Čeprav se je tekmovanje odvijalo na meni »domačem«
terenu, se živčnosti nisem mogel izogniti, tako, da sem pretežno bil boj s
samim seboj. Tako je bilo vse do trenutka, ko je sodnik dal znak za start na 50
metrov prosto. Potem je vse šlo samo od sebe. Gristi, gristi in še malo gristi
in prigristi do konca. Rezultat pa, glede na to, da plavam komaj dobro leto,
fantastičen. Prvič pod 28 sekund. Občutki fenomenalni in z veliko nestrpnostjo
sem pričakoval 100 metrov prosto, kjer mi je Aljoša prijavil čas 1:05. Da pa ne
bi bilo vse po načrtih, sta med tekmo prišla Aljoša in Andrej do ideje, da
startamo še v štafetah 4×50 metrov mešano, pri čemer sem bil jaz določen za
prsno in 4×50 m prosto. Rezultat pa ob tako odličnih sotekmovalcih ni izostal,
saj smo v mešani štafeti zasedli izjemno 2. mesto. Na 100 metrov prosto pa je
šlo na vse ali nič. Na koncu 1:01.91, daleč, daleč nad pričakovanji in izjemna
motivacija za naprej. Regeneracija pa ni bila dolgotrajna, saj smo kmalu
startali s štafeto 4×50 metrov prosto, kjer smo vsi, kljub utrujenosti, dali
svoj maksimum. Maksimum, ki je bil dovolj za odlično 3. mesto in tako sijajen
zaključek prekrasnega dne.«
50 prosto čas 27.32
100 prosto čas 1:01.91
Štafeta 4×50 moški/mešano 36.76 prsno
Štafeta 4×50 moški/prosto 27.98
BRIONI tekaški maraton, 13.3.2016
Na tekaško preizkušnjo v Brionih pa so se
preizkusili: Ana R., Bernarda H., Erika H., Bojan R., Andrej F., Goran P., David
G. in Ivana Š.. Kako so se imeli naši tekači?
BERNARDA:
»V soboto zvečer me Erika presneti s klicem, da je
prijateljica Nina zbolela ter, če bi šla namesto nje jutri na tek na Brione.
Hitro je padla odločitev, in še preden sem se dobro zavedala je že zvonila
budilka.. 🙂 Razposajenost tekačev je bilo čutiti že pol sedmih zjutraj in
dobre volje ni pregnala niti močna burja ki nam je pošteno upočasnila korak.
Tek je bil izjemno lep, Brioni nudijo čudovite poti, krasne razglede, in družbo
različnih živali ki jih imajo v safariju. 14 kilometrov je minilo zelo hitro
tudi zaradi navijaške podpore Polonce, Ize in Tineta. V cilj smo prišli
zadovoljni, prijetno utrujeni in lačni. Divjačinski golaž in brusnično pito smo
zmazali v trenutku. Počakali smo še na razglasitev, saj smo se domov
vrnili s prvim mestom, ki ga je dosegla Ana. Bil je krasen dan, tak, ki
pogreje dušo. 🙂 »
ERIKA:
»Smeh, burja, dobra družba in popolna nedelja! :)«
ANDREJ:
»Lepa sveža burja, veter v laseh in sonce na obroke, meni pa po glavi
roji: “Čas mi je hladno, a čas mi je vruče…. a vetar duva, duva, duva i
usta su mi sasvim suva”.«
Andrej je celo zapel:
»Riblja Čorba – Vetar duva, duva, duva
Sada je vreme putovanja
nikada duzi put do kuce
iako nemam temperaturu
cas mi je hladno, cas mi je vruce
Ref.
A vetar duva, duva, duva
i usta su nam sasvim suva
o je, o je
Hteo bih sadrzaj zbunjene glave
sa necim jacim da zamenim
mozda je kamen dovoljno dobar
hteo bih da se okamenim
Ref.
O je, o je, o jeee … «
Sončen kolesarski trening, 100km
Na kar 100km dolg kolesarski trening pa so se v nedeljo odpravili: Rok
T., Isabel P., Luka S. in Alessio T., ki je podelil tudi svoje misli treninga z
nami:
»Občutki… Ko te Rok in Luka povabita na krog s
kolesom so občutki mešani. Uuu grem z IronMani… Potem pa misel, kaj grem jaz
delat z njimi 🙂 Ampak seveda sprejmeš povabilo in greš. Veliko te naučijo in
res občutiš teamski duh, pozitivno energijo. Skratka, kljub burji, ki nas je
spremljala in se nam smejala naravnost v obraz sem užival vseh 100km 🙂 Družba
dveh IronManov in Isabel, ki kot jaz sanje o Ironmanu se loviva, je bila
odlična. V kratkem ponovimo 🙂 «
