041547721

IM 2016 in ostalo

Za nami je še en športno obarvan konec tedna. Že tradicionalno so triatlonsko sezono odprli v Ribnici z državnim prvenstvom v duatlonu. Obalo pa je zaznamoval eden najlepših športno rekreativnih dogodkov na obali – Banka Koper 3. Istrski maraton.
Tekmovanja v Ribnici so se udeležili tudi predstavniki iz naših vrst. Nika Tominc, Tea Podrecca,  Jacopo in Michael Primosich so nastopili več kot odlično. Pohvalimo se lahko s prvim mesto med kadetinjami v super sprint duatlonu – na najvišji stopnički je stala Nika Tominc. Tea Podrecca je na sprint razdalji osvojila drugo mesto v kategoriji članice 2, na razdalji za najmlajše, cici duatlonu pa sta uspešno nastopila tudi brata Jacopo in Michael Primosich.



Nika Tominc – državna prvakinja v super sprint duatlonu med kadetinjami




Tea Podrecca – drugo mesto v sprint duatlonu v kategoriji članice 2




Jacopo in Michael pred štartom
Večina pa nas je le ostala na domačih tleh. Tokratne, tretje izvedbe Istrskega maratona smo se udeležili v največjem številu do sedaj. Na rekreativnem teku, polmaratonski in maratonski razdalji  nas je namreč skupaj s tekači, ki so se na istrski maraton pripravljali v naši tekaški skupini, nastopilo več kot 30.

V soboto je naša ekipa z Bernardo na čelu poskrbela za izvedbo otroških tekov, ki se jih je kljub slabšemu vremenu udeležilo več kot 330 otrok, med njimi tudi otroci naših članov: Nina in Aljaž Ražman, Gal Reščič ter Sara in Rene Povšič. Pozitivni vtisi tako otrok kot staršev in dobra volja, ki jo vsakič znova ustvarimo skupaj, so bili odlična popotnica za osrednji del dogodka – nedeljski tek.



Rok Terčelj v vlogi kolesarja spremljevalca na trasi



Naša ekipa je na otroških tekih poskrbela za varovanje trase in prijave

»Istrski maraton je maraton sreče, veselja, nasmejanih obrazov, morja, sonca, pozitivne energije, druženja z ljudmi, s tekači, katerim cilj je med drugim tudi, da se imamo lepo.« Tako je dogodek  opisala Erika Ražman, potem, ko je v nedeljo nasmejano pritekla v cilj.
»Teči sem začela 13.06.2015 in vztrajam, čeprav se moram vsakič zelo potrudit, nekako se s tekom še nisem čisto »našla«. Vztrajam, ker želim nekaj dobrega narediti za svoje zdravje, s tekom odženem iz sebe »stres«, ki ga prinaša naporen vsakdan, poln takšnih in drugačnih obveznosti. Tečem zaradi druženja s sončnimi in pozitivnimi ljudmi, tečem pa predvsem zato, ker imam rada svojo družino. Moj mož in moji otroci so najbolj srečni, če imajo ob sebi srečno ženo in mamo. Nobena mavrica ne nastane brez dežja. Ker imam svoje otroke poleg svojega moža najraje na tem svetu, si seveda najbolj želim, da so srečni. Verjamem, da bodo tudi oni srečni v življenju, če bodo obdani s sončnimi ljudmi, kakršni smo tekači, zato sta tudi ona dva tekla na otroškem istrskem maratonu. Nino je razveselila medalja in sladoled, Aljaža dosežen rezultat, bil je namreč prvi v svoji skupini, mene in Dejana pa je najbolj razveselilo to, da sta najina otroka srečna. Življenje je kot ogledalo smeji se ti, če ga gledaš nasmejano. Istrski maraton je maraton sreče.«



Zadovoljna Erika in Dejan Ražman na cilju

Poleg Erike so 11,5 km razdaljo uspešno pretekli tudi njen mož Dejan Ražman, Andrej Fink, Boris Franca, Bernarda Habe, Erika Habjan, Iza Vivod, Miha Peroša, Ivana Švorinić, Ksenija Jambrošič, Karmen in Gino Škrinjar, Maja Marušič, najmlajša iz naših vrst Vita Vodopija ter predsednica Leni Fafangel, ki je pred tem poskrbela za ogrevanje tekačev.

Andrej o teku: “Zmaga uma nad telesom in uspešno prečkanje ciljne črte… ves čas tekel, tudi v klancih, kjer so drugi hodili… čudovito vreme in odlična družba!”

Takole pa je svojo izkušnjo s tekom opisala Iza: »Kdorkoli me vsaj malo pozna mi ne bi nikoli prej povezoval s športom. Morda še najmanj s tekom. Temu sem se od osnovnošolskih in srednješolskih dni izognila, kadarkoli se je dalo. Šele pred leti nekaj leti sem se začela spogledovati z idejo o teku. Predvsem mi je bila všeč ideja o gibanjem na prostem v čudoviti naravi in nenazadnje odklopu od vsakodnevnih misli in skrbi. Po neštetih poskusih sem praktično obupala z lanskim letom, saj nikoli nisem bila zadovoljna s svojim počasnim napredkom.

Z velikimi spremembami, ki so me dočakale ob koncu leta, sem se zavestno odločila sprejemati življenje drugače. Predvsem odprto sprejemati nove priložnosti. Vabilo Erike na tekaške priprave in Istrski maraton sem zato odprto sprejela. S tem sem se zavestno odločila, da se kljub pričakovanju marsikoga, ne pustim »zlomiti«, temveč postanem boljša in močnejša. Predvsem pa vzamem življenje ponovno v svoje roke. Z vsakim dodatnim krogom na Bonifiki in vsako spodbudno besedo sem lažje verjela vase. Morda tudi zato, ker sem prvič dobila občutek, da me obdajajo ljudje, ki verjamejo v moj uspeh tudi, ko sama vanj dvomim. Predvsem pa sem v teku prvič začela dejansko uživati. Super družba na pripravah je bila samo še pikica na i.

Istrski maraton je velika potrditev zame. Zaradi te izkušnje vem, da sem morda prvič zares na pravi poti. Prvič se ponovno počutim, da sem lahko karkoli in lahko izpolnim tudi svoja najstrožja pričakovanja. Predvsem pa mi je v veselje ko vidim, da to moč in moje zadovoljstvo prepoznajo in cenijo tudi drugi.«

Erika Habjan: »Ob vsem bom izpostavila tekaško ekipo 3Športa z Ano in Rokom na čelu. Seveda nas druži tek, želja po napredku in dobrem počutju. A tu je še mnogo več. Dobra volja, nasmejani obrazi, pozitivna energija, jamranje, spodbuda, sprostitev in še in še. In zato vedno radi pridemo na trening. Tudi če piha burja ali pada dež. No… razen kadar tečemo v klance ali pa ko se zdi, da tečemo skoraj 40 krogov… 



Iza in Erika po teku z zasluženim sladoledom Bernardine misli po teku: »Tudi letos smo se s tekaško ekipo ŠD3 Športa udeležili 3 istrskega maratona. Po nekaj mesečnih pripravah smo končno dočakali dan D. 🙂 Sam tek mi je bil zelo težak, imela sem nekaj težav s krči v mišicah, tako je bil rezultat malo slabši kot sem pričakovala. Vendar to niti ni tako pomembno, dan mi bo ostal v lepem spominu. Dobra volja, idealno vreme, super družba, Erikini piškotki, odlično zorganizirana prireditev in sproščeno popoldansko druženje ob morju odtehtajo tistih par minut. :)«



Bernarda med tekom

»Nedeljski maraton mi bo še kar nekaj časa rojil po glavi, saj je bil moj prvi športni podvig po dolgem času. Dogodek je bil zame popoln v vseh pogledih od vremena pa do poteka maratona. Dan bi bil morda drugačen, če nas ne bi vidva z Rokom tako dobro fizično pripravila. Zato hvala lepa za vajin vložen trud, da sem lahko to speljal skozi. Hvala pa še Igorju Ličen za dolgo vztrajnost, da me je spravil na Bonifiko in to laufat.« pa je po nedeljski preizkušnji povedal Kristjan.

Na 21 km razdaljo smo se podali Igor in Alenka Ličen, Robi Povšič, Helena Poles, Simona Penca, Bojan Rodošek, Dario Dolenc, David Gorian, Goran Podunavac, David Prodan, Etijen Gunjač, Tea Podrecca, Elena Armilli in Ana Radivo.

Večina se je z malim maratonom že srečala, za nekatere pa je bil tek po hriboviti istrski trasi nekaj povsem svežega. Simona: »Moja prva 21ka. Zanjo sem se odločila čisto slučajno in spontano, brez razmisleka. Morda zato, ker mi je prijala tekaška družba in mrzel zimski zrak na koprski Bonifiki. Dobra volja in spodbude sotekačev ŠD3Šport ter odlično izpeljane priprave pod taktirko trenerjev Ane in Roka so pripomogli, da sem ta cilj dosegla – preteči polmaraton na BKIM3. Ponosna nase!«



Vesela Simona v družbi Alenke na cilju svojega prvega malega maratona David Gorian: »Zame je bil to praktično prvi polmaraton takega kalibra in rad bi pohvalil organizatorja, predvsem pa prostovoljce ob progi, ki so poskrbeli za brezhibno izvedbo. Skratka, vzdušje je bilo enkratno, ekipa pa vrhunska. Upam, da se bomo obdržali skupaj in da je bila to le prva od mnogih prireditev, ki še prihajajo.« Igor je svoje misli strnil takole: »Že jutro je nakazovalo da bo tako….prijetno vzdušje in stopnjevanje vsega, vključno z vremenom in mojim časom, ki sem ga pomaknil še malo nižje, je izkupiček čudovitega dne v krasni družbi in z zaključkom kot »buh zapovej…Hvala vsem!« »Do Izole je slo čudovito, celo nad pričakovanji, potem pa so klanci vzeli svoj davek. Od Strunjana do cilja je bil boj s samim seboj. Odlična šola za prihodnje!« pa je nedeljsko tekaško preizkušnjo komentiral Goran.



Fantje pred štartom malega maratona v Kopru Podobno bi svojo izkušnjo lahko opisala tudi sama – zagotovo je bil to eden mojih najtežjih tekov, čemu je botrovala predvsem slabša pripravljenost. Vendar je tudi to nepomembno, ko te na cilju prijatelji tekači pričakajo in sprejmejo kot zmagovalko.



Del ekipe po zaključku teka na portoroški plaži

Svoje predstavnike pa smo imeli tudi na najdaljši in zagotovo najtežji preizkušnji dneva. Z maratonom so se spopadli Luka Skočaj, Tomo Reščič, Valter Vodopija, Sebastjan Ždralič in Zvone Černeka, ki je maratonsko razdaljo v nedeljo pretekel prvič. Po teku je hudomušno dejal: »Najlepše je bilo, ko sem snel copate.«



Zvone na cilju svoje prve maratonske preizkušnje

Zagotovo si prav vsi zaslužimo pohvalo za vsak narejen kilometer, dosežen rezultat in premagan izziv!

Pripravila: Ana Radivo
Подвесные потолки